Teren, ki smo ga obiskali naslednji dan je bil veliko bolj razburljiv, saj nas je korak za korakom spremljal dež. Ampak to nas seveda ni oviralo, ker za gozdarje ni slabega vremena, je le slabo vreme J.
Iz Ljubljane smo se zapeljali proti SZ delu Pohorja, na OE Slovenj Gradec, natančneje KE Mislinja ter KE Radlje ob Dravi.
Pohorje je hribovit predel, ki ga je v daljni preteklosti obraščal naravni gozd bukve in jelke. Prve velike spremembe so se zgodile 13. stoletja, ko se je Pohorje začelo poseljevati v obliki celkov in tako se je večalo število samotnih kmetij. Z večanjem kmetij, razvojem ovčereje ter pašništva se je večalo izkoriščanje obsežnih gozdov. Ob prihodu steklarstva, rudarstva in fužinarstva pa se v obdobju zgodnjega kapitalizma povpraševanje za les še močneje poveča. Do tedaj obsežni in ohranjeni bukovi gozdovi so doživeli hude krčitve. Prišla je doba t.i. golosečnega gospodarjenja. Gole površine so po sečnji sadili z hitro rastočo smreko, ki je na tem območju postala vodilna drevesna vrsta in tako ekonomsko zelo zanimiva.
Dandanes smrekove monokulture predstavljajo veliko težavo. Ker so to po navadi enomerni gozdovi se velike škode pojavljajo ob vetrolomih in snegolomih. Takšna poškodovana drevesa pa zelo rad napada lubadar, ki se prehranjuje z odmrlih ali odmirajočih lesom.
Zaradi takšnih težav, pa je potrebno smrekove monokulture prevzgojiti v raznomerne prebiralne gozdove, kjer prevladujejo drevesne vrste, ki so na tem območju doma in jim takšna rastišča odgovarjajo. Prevzgoje gozdov so zelo dolgotrajen proces, saj drevesa rastejo zelo počasi, uspešnost ukrepa v nekem letu pa se pokaže čez mnogo let, lahko tudi desetletij kasneje.
Na terenu smo si ogledali znamenite Pahernikove gozdove. Inženir Franjo Pahernik je v obdobju nemške šole (golosečnega gospodarjenja) zakupil posesti, izčrpanih gozdov zaradi steklarstva, rudarstva, fužinarstva in oglarstva, ter postopoma izvajal ukrepe prebiralnega gospodarjenja.
Gozdovi, kot smo videli na terenu, so mu hvaležni. Smreka še zmerja prevladuje v sestoju, vendar se na večjih delih bukev spodaj lepo pomlajuje in zapolnjuje srednji sloj sestoja, prav tako je uspešna tudi jelka.
Natalkakotalka
Ni komentarjev:
Objavite komentar