Paglavci v jezeru Kreda raziskujejo ...

Na videu lahko opazujete, kako poteka njihovo življenje čez dan. Če lepo in s pozornim očesom gledate, boste videli zanimive reči. Recimo enim se mudi v šolo, kjer se učijo kako postati žaba. Na začetku lahko vidite en par, ki je zelo zaljubljen in drug par pri katerem paglavec mora poslušati svojo drago, ker je nekaj ušpičil. Kasneje video preide v bolj centralni del enega od paglavskih mest v jezeru ( ta so strnjena bolj ob obrežjih jezera), kjer so paglavci že zaposleni, kar nakazuje hitrost plavanja od kapljice do kapljice. Ti, malo starejši, delajo poskuse, zakaj je dobro biti žaba in ne ostali paglavec. Delali so že tudi mnoge raziskave, da bi ustavili staranje. Delno jim je to uspelo, saj lahko opazite, da imajo nekateri bolj gibčen rep - staranje organizma so ustavili (torej se niso spremenili v žabe), staranje hitrosti premikanja pa še danes ostaja velik problem paglavskih znanstvenikov. Zaradi teh znanstvenih preučevanj je v jezeru tudi veliko mirujočih osebkov, kateri sodelujejo pri projektih in trenutno mirujejo, da bi novi hormoni bolj "prijeli".

Naj še za konec povem, da so vse te informacije resnične, katere lahko, če imate dober posluh za paglavščino, slišite tudi po videu.

Prevedla in priredla: Natalkakotalka

Dom na Mežakli

Popoldanski čas smo na terenu preživeli večinoma ob ali v kočah, ena je bila za fante, druga za punce. Vsaka je bila nekaj posebnega, recimo v koči za punce smo se prvi dan "spopadale" s pomanjkanjem vode, tako da smo si vodo v loncih odnašale iz fantovske koče po klancu navzgor do naše. Ampak ta problem je gospod revirni, kateri nam je kočo odstopil in še posebno poudaril, da lahko tukaj bivajo le punce, uspešno rešil že drugi dan. No, to je bilo rešeno. Kočo smo na začetku počistile, kot se za punce spodobi ( p.s. v koči že dolgo ni bilo čistilke :)) in si tako pričarale topel dom. Ena punca je zakurila - beri: vzspostavila stanje Ljubljanske megle - v kuhinji, druga je bila pometačica, tretja posodo pomivačica in četrta kopalnico pucalka :).

Revirni nam je na svoji delovni mizi pustil plakat o Andrejevi vasi, o kateri vam bom kaj več napisala kdaj drugič, z namenom, da spoznamo kje smo. No, da povem naprej: na začetku tedna smo si kurile z drvmi, ki smo jih kot prave gozdarke nasekale na manjša polenca, da smo jih lahko položile v pečko. Fantje so nam prišli zapet tudi kakšno podoknico :), drugače pa smo večino časa preživeli v spodnji koči, fantovski koči, v kateri so spale še štiri punce, saj zgoraj ni bilo dovolj prostora. Te punce, naj omenim, so bile še malo na boljšem, saj smo se v naši koči srečevale z "divjimi živalmi" kot so bolhe :S. Ja, te nadloge so očitno tukaj nekaj časa stradale od časa, ko je tukaj po bajti španciral kak kuža. Na začetku smo si želele kakšnega psa, ki bi te zgage ulovih na svoj kužuh, vendar so se kmalu "umirile" oz. smo jih poslale v večna lovišča:).

No, kot sem rekla, so punce v fantovski bajti bile prikrajšanje za nekaj srbenja :). V spodnji koči smo bili večino časa, saj smo tam imeli skupna kosila, učne ure ter večerno klepetanje ob glasbi in ognju. Ta koča oz. mladinski dom je mnogo večja. Ima dva nadstropja, sob je bilo veliko, večina jih je spala na pogradih, nekateri na tleh v spalkah, en junak pa si je med pogradi omislil še visečo mrežo. Ni, da ni.

Koči nista bili popolni, vendar smo v/ob njih uživali in tako zadnji dan pogrešali prve dneve, ko smo se vselili v naš začasni dom.

Lp, Natalkakotalka