Dežni lok

Ali mavrica po naše. Mavrico velikokrat vidimo samo delno in je tako toliko večje presenečenje, da jo vidimo v celoti, kot nekakšen lok preko neba. Sredi pohajkovanja (nujna opravila ;)) so se danes na ne hudega sluteče sprehajalce po ulicah Ljubljane usule dežne kapljice. Bilo je lepo prijetno sveže dokler se plohe niso okrepile:) Ampak smo preživeli ter srečni mokri prispeli domov. Ta mavrica se je ustvarila proti večeru, ko je skozi sive oblake zasijalo sonce.

Čudovita je:)

Natalkakotalka

NIZKO BARJE - Cerkniško jezero

Nizko barje nastane z zamočvirjenje stoječih voda, ki pritečejo s pobočja navzdol v nekakšno kotanjo ter s trajno ali občasno poplavljenostjo nekaj kopnih predelov. Na takšno življenjsko okolje so se prilagodile razne rastline, kot naprimer AMFIBIJSKE RASTLINE t.i. rastline, ki so prilagojene na ževljenje v vodi in na kopnem in imajo izražene dvoje različnih listov. Zraven teh so RUDERALNE RASTLINE t.i. rastline, ki živijo zelo kratek čas in tako izkoristijo možnosti za preživetje. Voda v takšnih ekosistemu je zelo dobra, saj ga v popolnosti poraščajo rastline.

Cerkniško jezero leži na območju, kjer je veliko padavin med gorovjem Javorniki in goro Slivnico. Je presihajoče jezero, kar omogoča kamnita podlaga iz apnenca, ki se v vodi topi ter dolomit s katerim pod površjem tvorita razne "luknje" kamor voda ponikne oz. se vrne spet nazaj na površje. Vzrok napolnitve so padavine, ki prinašajo poplave (9 mesecev) spomladi in jeseni, pozimi je voda zamrznjena, poleti pa nastane sušno obdobje (3 mesece).

Paglavci v jezeru Kreda raziskujejo ...

Na videu lahko opazujete, kako poteka njihovo življenje čez dan. Če lepo in s pozornim očesom gledate, boste videli zanimive reči. Recimo enim se mudi v šolo, kjer se učijo kako postati žaba. Na začetku lahko vidite en par, ki je zelo zaljubljen in drug par pri katerem paglavec mora poslušati svojo drago, ker je nekaj ušpičil. Kasneje video preide v bolj centralni del enega od paglavskih mest v jezeru ( ta so strnjena bolj ob obrežjih jezera), kjer so paglavci že zaposleni, kar nakazuje hitrost plavanja od kapljice do kapljice. Ti, malo starejši, delajo poskuse, zakaj je dobro biti žaba in ne ostali paglavec. Delali so že tudi mnoge raziskave, da bi ustavili staranje. Delno jim je to uspelo, saj lahko opazite, da imajo nekateri bolj gibčen rep - staranje organizma so ustavili (torej se niso spremenili v žabe), staranje hitrosti premikanja pa še danes ostaja velik problem paglavskih znanstvenikov. Zaradi teh znanstvenih preučevanj je v jezeru tudi veliko mirujočih osebkov, kateri sodelujejo pri projektih in trenutno mirujejo, da bi novi hormoni bolj "prijeli".

Naj še za konec povem, da so vse te informacije resnične, katere lahko, če imate dober posluh za paglavščino, slišite tudi po videu.

Prevedla in priredla: Natalkakotalka

Dom na Mežakli

Popoldanski čas smo na terenu preživeli večinoma ob ali v kočah, ena je bila za fante, druga za punce. Vsaka je bila nekaj posebnega, recimo v koči za punce smo se prvi dan "spopadale" s pomanjkanjem vode, tako da smo si vodo v loncih odnašale iz fantovske koče po klancu navzgor do naše. Ampak ta problem je gospod revirni, kateri nam je kočo odstopil in še posebno poudaril, da lahko tukaj bivajo le punce, uspešno rešil že drugi dan. No, to je bilo rešeno. Kočo smo na začetku počistile, kot se za punce spodobi ( p.s. v koči že dolgo ni bilo čistilke :)) in si tako pričarale topel dom. Ena punca je zakurila - beri: vzspostavila stanje Ljubljanske megle - v kuhinji, druga je bila pometačica, tretja posodo pomivačica in četrta kopalnico pucalka :).

Revirni nam je na svoji delovni mizi pustil plakat o Andrejevi vasi, o kateri vam bom kaj več napisala kdaj drugič, z namenom, da spoznamo kje smo. No, da povem naprej: na začetku tedna smo si kurile z drvmi, ki smo jih kot prave gozdarke nasekale na manjša polenca, da smo jih lahko položile v pečko. Fantje so nam prišli zapet tudi kakšno podoknico :), drugače pa smo večino časa preživeli v spodnji koči, fantovski koči, v kateri so spale še štiri punce, saj zgoraj ni bilo dovolj prostora. Te punce, naj omenim, so bile še malo na boljšem, saj smo se v naši koči srečevale z "divjimi živalmi" kot so bolhe :S. Ja, te nadloge so očitno tukaj nekaj časa stradale od časa, ko je tukaj po bajti španciral kak kuža. Na začetku smo si želele kakšnega psa, ki bi te zgage ulovih na svoj kužuh, vendar so se kmalu "umirile" oz. smo jih poslale v večna lovišča:).

No, kot sem rekla, so punce v fantovski bajti bile prikrajšanje za nekaj srbenja :). V spodnji koči smo bili večino časa, saj smo tam imeli skupna kosila, učne ure ter večerno klepetanje ob glasbi in ognju. Ta koča oz. mladinski dom je mnogo večja. Ima dva nadstropja, sob je bilo veliko, večina jih je spala na pogradih, nekateri na tleh v spalkah, en junak pa si je med pogradi omislil še visečo mrežo. Ni, da ni.

Koči nista bili popolni, vendar smo v/ob njih uživali in tako zadnji dan pogrešali prve dneve, ko smo se vselili v naš začasni dom.

Lp, Natalkakotalka

Jezero KREDA

V popoldanskih urah, ko smo bili terenskega dela konec, se nas je veliko odpravilo na takšen ali drugačen izlet. Bili smo malo utrujeni od samega "šolskega" dela, vendar za svoje želje po ogledu kakšnega hriba, gore ali jezera, nisi nikoli preveč utrujen.

Sama sem se z majhno družbo odpravila proti jezeru Kreda, ki leži v dolini Radovne. Od naše koče je pot peljala po zelo strmem klancu navzdol, po strmih vlakah ter kasneje po makadam cesti, ob kateri je tekla hladna alpska reka Radovna, do končnega postanka.

Od kod ime jezeru? Ime izhaja iz dejavnosti, ko so jo tukaj opravljali vse do leta 1985. Izkopavanje se je končalo zaradi zastarele mehanizacije ter tudi zaradi neprimernosti takšne dejavnosti za Triglavski narodni park, kjer leži jezero. Jezerska kreda je usedlina iz drobcev apnenca in dolomita, ki gradita gorat predel v okolici. Kredo so kopali s krampi in lopatami ter jo nato sušili na zraku pod posebnimi kozolci. Posušeno so nato vozili na Bled na železniško postajo, kjer so jo naložili na vagone ter odvažali v Zagreb. Ta kreda je spadala med najboljše v Evropi. Kasneje, ko se je ta dejavnost končala je na mestu, kjer so kopali kredo nastala jama, ki jo je zalila voda. Usedline krede so se v vodi raztopile, danes pa nam pogled krasi zeleno-belkasto jezero.

Prebivalci v vodi so v času našega obiska bili številni paglavci. Nekateri so se namnožili okrog zatravljenih skal v vodi, drugi so plavi v toku jezera, tretji so se lovili. Bilo jih je zelo zabavno opazovati.

Lep ambient pastelno zelenega jezera med zelenimi hribi pričara človeku mirni počitek na obrežju. Počasi se je začelo temniti in odpravili smo se po strmem klancu nazaj proti koči. Tukaj se nam je srčni utrip močno povečal in poskrbel, da smo zvečer sladko zaspali :).

Paglavski GIVE ME 5!

Natalkakotalka

Ljubo doma, kdor ga ima!

Pa smo spet doma. Za nami je "dolg" teden terenskih dni, ki smo ga veselo in utrujeno preživeli v območni enoti Bled na planoti Mežakla.Prvi dan smo imeli ogled stanja gozdov po enoti. Ogledali smo si raznolikost bogastva rastišč (alpski bukov gozd, smrekovja mrazišč, subalpinska smrekovja), se pogovorili o vlogah gozda na šotnih barjih Goreljek, si ogledali srednjo motnjo v gozdu na primeru vetroloma na Jelovici ter nazadnje še primer varovalnega nad prometno cesto in železniškimi tiri. Drug dan smo preživeli v družbi vodje odseka za lovstvo (Blaž Černe), ki nam je opisal razmere pri divjadi ter odnos med divjadjo in gozdom. Na podlagi vseh teh podatkov, ki smo jih dobili o območju, smo še isti dan začeli delati na nalogi, katere cilj je naš končni izdelek s terena. Izdelek predstavlja območni načrt ter načrt za gozdnogospodarsko enoto. Na vsakdanjem terenu smo opravili nekakšno vajo s katero smo si oblikovali mišljenje o gospodarnosti gozdov, na tej enoti, se naučili kaj novega in tako počasi vsak dan dodali točko k skupnemu izdelku. Najbolj zabaven teren je bil ugotavljanje sestojnih parametrov (lesna zaloga, delež posamezne drevesne vrste, ocenjevanje podmladka, negovanost sestoja, zasnove sestoja, poškodovanost sestoja, smernice razvoja sestoja, ...), katere je vsak individualno ocenil na 5ih različnih točkah. Tukaj smo se zabavali, saj smo svoje ocene primerjali z dejanskimi izračuni npr. lesne zaloge (ta je bila najbolj zanimiv parameter) in pri tem ocenili svoje sposobnosti opazovanja. En dan smo preživeli na stalnih vzorčnih ploskvah, na katerih bi morali ponovno ( vsakih 10 let) premeriti vsa drevesa, vendar le tega nismo uspeli narediti v celoti, saj je te ploskve zelo težko najti ( v preteklosti je bila mreža točk ploskev gostejša, kasneje pa so te ploskve zaradi slabih ekonomskih razmer zreducirali na polovico in mi smo pristali nekje vmes :)). Ta dan smo v družbi imeli gospoda z ZGS, ki nam je težavo s ploskvami uspešno rešil, saj je bolje poznal situacijo. V teh dneh smo imeli tudi enega bolj zahtevnih terenov na katerem smo prehodili okrog 12 km, kjer smo dosegli tudi dve višji točki: Petelin (1448 m) ter najvišji vrh Mežakle Jerebikovec (1593 m). Zadnji dan smo odšli še na višji predel nad kočo, v kateri smo bivali ter popisali sestoje v določenem oddelku. Za sladek konec smo s profesorjem skočili še na Bled, na ogled primestnih gozdov ter seveda prečudovitega okoliša blejskega gradu z jezerom.

Na vsakem terenu je bila verjetnost, da zaideš na stran poti, vendar smo se do kosila vedno srečno zbrali skupaj. Po kosilu smo bili večino časa prosti in smo se tako lahko družili na takšen ali drugačen način (športne igre, pohodi, pohajkovanje, počivanje,...).

Tukaj zdaj končujem uvodni del v Mežaklo ter vas v naslednjih dneh vabim, da si ogledate zanimivosti, ki sem jih sama ter skupaj s sošolci gozdarji in gozdarkami doživela v hribih! :)

Lp, Natalkakotalka

Na MEŽAKLO!

V bistvu je tole kratka zgodbica o pakiranju nahrbtnika za eno tedenski terenski pouk, ki ga bomo med drugim preživeli tudi v gozdarski koči na Mežakli. In prvi "slišani" vtisi?! Te slišiš na podlagi slabih izkušenj v podobnih kočah ali slepega razmišljanja ("mogoče...", "kaj pa, če...", "hmm, lahko, da bo...") itn. No, take stvari lahko zapletejo cel proces odločanja pri pakiranju, ko bi si želel v hrib nositi čim manj bremena.

Tako sem bila danes rahlo skeptična, saj smo prišli do spoznanja o mrzli vodi, malo število postelj, ni hladilnika ( hmm, a bomo kislo mleko ;)), neogrevani prostori, in tako do zadnjega, katero je res grozno, čeprav sem gozdarka: STENICE! Te živalice sem smatrala za nekaj malega in neranljivega dokler nisem slišala, da te zadeve zelo rade preživljajo čas v posteljnih blazinah ter v času našega spanja lepo grizljajo naš organizem. Tako smo se odločile, da bomo raje spale kar na tleh, ker so nevem kateri od lanskih obiskovalcev spali na tleh, medtem ko so stenice spale na mehki postelji. Blagor jim! Tako upam, da tega tam zgoraj ne bo! :D

Kasneje sem poklicala drago kolegico gozdarko, ki je na takšnem terenu bila leto nazaj in jo povprašala za situacijo. Odgovorila mi je, da je stvar daleč od neudobja. Imeli bomo dokaj dovolj postelj (ena je mende zakonska), voda je topla, vendar je potrebno varčevanje (saj veste punce:)), prav tako je bilo toplo tudi v sami koči in obstajal je tudi hladilnik ter posoda. Stenic pa niso videli. JUPI, smo veseli! :)

Tako sem lahko spakirala le nujne stvari: oprema za opravljanje vaje, oblačila, stvari za osebno higieno ter spalno vrečo. To je to! Aja, pa nekaj hrane za zajtrk, kajti ta je v lastni režiji :).

Jutri zjutraj ob 6:00 je odhod, tako da se počasi odpravljam spat. Adijo internet in blog in ... :) pozdrav grdo vreme (gledala napoved in nič kaj dobrega ne kaže).

Ampak kot pravijo : NI SLABEGA VREMENA, JE LE SLABO OPREMLJEN GOZDAR!

Lp, Natalkakotalka